Vrnitev Luke Mesca: z Asto Vrečko naj bi družno vodila Levico

Levica se v soboto podaja na osmi redni kongres. Za prizorišče so izbrali center kulture Španski borci v Ljubljani, kjer se je pred osmimi leti koalicija Združena levica preoblikovala v enotno stranko Levica.

Dogodek želijo med drugim izkoristiti za predstavitev svojih dosežkov tako v aktualni vladi kot tudi v prejšnjih mandatih, ko je bila Levica v opoziciji. V ospredju pa bo zlasti sprememba statuta, po kateri bosta stranko po novem vodila sokoordinatorja.

Za ta položaja se bosta družno potegovala sedanja koordinatorka Asta Vrečko in njen predhodnik Luka Mesec.

"Hitro smo prišli do zaključka, da je najbolje, če to narediva kot tandem"

Asta Vrečko je svojo kandidaturo za sokoordinatorko najavila že pred dnevi, zdaj pa je to storil tudi Luka Mesec. "Odločitev je, da z Asto Vrečko skupaj vodiva Levico," je za N1 poudaril Mesec. S to odločitvijo sta stranko neformalno že seznanila, formalno pa jo bosta predstavila na sobotnem kongresu.

Da se bosta Vrečko in Mesec družno potegovala za vodenje Levice, je bilo mogoče sklepati tudi iz njune ponedeljkove skupne najave sobotnega kongresa na družbenih omrežjih, pa tudi iz programa kongresa, iz katerega je razvidno, da bosta zbranim skupaj predstavila "dolgoročne smeri razvoja Levice in vizijo družbe prihodnosti".

V Levici imajo sicer dvofazni postopek kandidiranja. To pomeni, da bo kongres v soboto izbral nove člane sveta stranke, nato pa bo svet na ustanovni seji izvolil sokoordinatorja in člane izvršnega odbora. Postopki naj bi bili končani predvidoma do konca oktobra.

Na vprašanje, ali je mogoče uvedbo dvojnega vodenja stranke razumeti tudi kot nezaupnico Asti Vrečko, v Levici odgovarjajo, da sokoordinatorstvo uvajajo, ker verjamejo v povezovanje in sodelovanje. "O sokoordinatorstvu smo v stranki že razmišljali. O tem smo tudi opravili razpravo in sklenili, da je zdaj pravi čas za ta korak," so navedli. Zakaj je prav zdaj "pravi čas", niso pojasnili.

Luka Mesec je prav tako zanikal, da bi šlo za nezaupnico Asti Vrečko. "Ravno obratno. Z Asto že precej dolgo zelo dobro sodelujeva. Med nama obstaja veliko zaupanje, dolga leta lepega sodelovanja. Ko smo se zdaj pogovarjali, kako stranko peljati na volitve, smo hitro prišli do zaključka, da je najboljše, da to narediva skupaj kot tandem," je za N1 dejal Mesec.

Mesec: Za umik sem se odločil, ker je bila stranka frakcijsko razklana

Asta Vrečko je mesto koordinatorke Levice zasedla septembra 2023. Njen protikandidat je bil poslanec Miha Kordiš, medtem ko se dotedanji koordinator stranke Luka Mesec v tekmo za še en mandat ni podal. Kot razlog za takšno odločitev je navedel rezultat volitev v svet Levice, ki da ga razume kot "nekakšno nezaupnico".

Med 25 na kongresu izvoljenimi člani sveta jih je kar 15 prišlo iz takratnega levega krila stranke, ki ga je v javnosti predstavljal Kordiš in je bilo do Meščevega vodenja Levice zelo kritično. Kordiš je pri glasovanju za svet stranke prejel največ, 357 glasov, sledili sta Nataša Sukič in Vrečko s 348 oziroma 320 glasovi, Mesec pa se je s 313 glasovi uvrstil šele na četrto mesto.

V tekmi za vodenje stranke je Mesec nato podprl Vrečko, ob tem pa so se pojavila razmišljanja, ali gre pri njegovem umiku morda za taktično potezo, da se bo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami spet vrnil na čelo stranke. Ker statut predvideva omejitev funkcij v Levici na največ štiri dveletne zaporedne mandate, Mesec v primeru, če bi bil leta 2023 ponovno izvoljen za koordinatorja, stranke z najvišjega položaja na državnozborske volitve prihodnje leto ne bi mogel popeljati.

Mesec je bil namreč koordinator Levice vse od leta 2017, ko sta se združili Iniciativa za demokratični socializem (IDS) in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS). Pred tem je bil koordinator IDS, ki je spomladi 2014 nastala na valovih vseslovenskih ljudskih vstaj, med njenimi ustanovitelji pa je bila tudi Vrečko. Kot pravijo v Levici, statutarne omejitve števila mandatov na tokratnem kongresu ne bodo spreminjali.

Po Meščevih besedah pri njegovem umiku s čela stranke niso botrovala nikakršna preračunavanja. "Za to sem se odločil, ker je bila stranka frakcijsko razklana in ker je opozicijska frakcija, ki jo je vodil Kordiš, kritike usmerjala predvsem proti meni. Umaknil sem se zato, da so se stvari pomirile, saj sem kolektiv vedno postavljal pred sebe," pravi Mesec in dodaja, da so se v mandatu Aste Vrečko razmere umirile.

Ankete Levici napovedujejo ponoven vstop v parlament, ne pa tudi izboljšanja volilnega izida

Do nastopa sedanje vlade je bila Levica v opoziciji, je pa po volitvah leta 2018 s koalicijo, ki jo je vodil Marjan Šarec, podpisala sporazum o sodelovanju. Tako je omogočila oblikovanje Šarčeve manjšinske vlade, vendar so se odnosi po dobrem letu dni skrhali. Razlog za prekinitev sodelovanja so bila dopolnila koalicije, s katerimi bi ta povozila predlog Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

V Levici radi poudarjajo, da so se v sedanjem mandatu izkazali kot najbolj učinkovita vladna stranka, saj so ministrstva pod njihovim vodstvom pripravila večino osrednjih reform: od pokojninske do stanovanjske in na področju dolgotrajne oskrbe. A ti projekti vsaj za zdaj priljubljenosti stranke niso dvignili. Javnomnenjska merjenja ji sicer napovedujejo ponoven vstop v parlament, ne pa tudi izboljšanja rezultata z zadnjih državnozborskih volitev, ko je dobila pet poslanskih sedežev.

Za stagnacijo stranke naši sogovorniki iz Levice navajajo več razlogov. Eden od njih je, da ljudje reform ne sprejemajo z naklonjenostjo, saj se njihovi pozitivni učinki pokažejo z zamikom. Kot drugi razlog izpostavljajo usodo manjših koalicijskih strank: pozitivne uspehe vladanja namreč ljudje praviloma pripišejo največji vladni stranki, neuspehi pa se razporedijo na vse koalicijske partnerje.

Prav tako v Levici poudarjajo, da priljubljenost levih strank pada tudi drugod po svetu. Spominjajo pa še na notranja trenja, ki so pripeljala do razhoda z Miho Kordišem in do odhoda dela levega krila. V najmanjši koalicijski partnerici sicer ocenjujejo, da so stranko po teh razhajanjih uspeli konsolidirati in s pridobitvijo novih volilcev ohraniti podporo, kot so jo dosegli na zadnjih državnozborskih volitvah.

Analitiki pa razlogom, ki jih je mogoče slišati v stranki, dodajajo še nekatere. Poudarjajo, da Levica s svojim načinom komuniciranja doseže predvsem del levosredinskih intelektualcev v prestolnici, medtem ko so pri nagovoru širše populacije na terenu neučinkoviti. Ocenjujejo še, da bi morala Levica za večji preboj obogatiti svojo ekipo – morda tudi z možnimi kandidati za vodenje finančnega in gospodarskega resorja.

Luka Mesec dvomi, da je že kdaj stranka z zgolj štirimi poslanci izvedla toliko projektov, kot jih je v tem mandatu Levica: "V sklepni epizodi mandata pričakujem, da bo postalo tudi javnosti jasno, kdo je za kakšno delo poprijel in kdo je za kaj zaslužen. To se bo moralo poznati tudi na naši podpori in rezultatih."

Levica in Vesna puščata odprta vrata za sodelovanje z župansko stranko

Na volitvah prihodnje leto bo Levica nastopila skupaj z zunajparlamentarno stranko Vesna, še vedno pa pušča odprta vrata, če bi se jima morda pridružila županska stranka Skupnost.

Sporazum o sodelovanju med Vesno in Levico bodo v slednji potrdili na sobotnem kongresu, Vesna pa naj bi kongres prav tako izpeljala še v letošnjem letu.

V Levici so prepričani, da se stranki medsebojno dopolnjujeta in da je rdeče-zeleno zavezništvo "odgovor na največja vprašanja našega časa – socialno pravičnost in podnebno krizo".

"Skupaj tvorimo fronto, ki lahko ljudem zagotovi dostojno življenje in prihodnost, ki bo pravična tudi do narave. Na volitvah želimo pokazati, da je ta povezava edina resna alternativa neoliberalizmu in skrajni desnici," poudarjajo v najmanjši vladni stranki.